Man-kind

Minidramolet

Dramoletek Mance Lipoglavšek po motivih plesne predstave Mankind

***

OSEBE:

ADAM, 10-letni deček

EVA, 10-letna deklica

***

          ADAM in EVA stojita pod drevesom spoznanja in strmita v sočno rdeče jabolko, ki visi nizko na veji.

          Stegujeta se po jabolku.

EVA: A bi …?

ADAM: Ne dosežem …

          (Eva se stegne in utrga jabolko.)

          (Oba strmita v jabolko v njeni roki.)

EVA: Pa zdaj …?

          (Adam vzame Evi jabolko in ugrizne vanj.)

          (Mine tisoč let.)

          (Adam in Eva sedita pod drevesom spoznanja.)

          (Vsak bere svojo knjigo.)

EVA: Adam, kaj ti veš?

          (Tišina. Adam ne dvigne pogleda od svoje knjige.)

ADAM: Kaj pa ti veš, Eva?

          (Tišina.)

EVA (zašepeta): Ničesar ne vem, Adam.

ADAM: Ničesar ne veva, Eva.

          (Bereta naprej.)

          (Mine tisoč let.)

EVA: Si slišal, da so zgradili babilonski stolp?

ADAM: Podrl se je.

EVA: Lahko ga spet zgradijo.

ADAM: Potem ga bom pa jaz podrl.

          (Bereta naprej.)

          (Mine tisoč let.)

EVA: Aleksandrijska knjižnica je pogorela.

ADAM: Dobro.

EVA: In Mesijo so umorili.

ADAM: Nič ne vem o Mesiji. … Prerokov mrgoli. Kako je ta kaj drugačen?

          (Bereta naprej.)

          (Mine tisoč let.)

EVA: Vojna je.

ADAM: Vedno je vojna.

EVA: Zakaj?

ADAM: Ker se ne učimo iz svojih napak.

          (Bereta naprej.)

          (Mine tisoč let.)

EVA: Tam zunaj je revolucija.

ADAM: Zatrli jo bodo.

EVA: Zakaj ne verjameš?

          (Tišina.)

ADAM: Za kaj se sploh borijo?

          (Tišina.)

EVA: Vedno rabimo revolucije.

ADAM: Pa veš ti, kaj pomeni revolucija?

          (Eva molči.)

ADAM: A vejo oni???

EVA: Ja, pa, a ti veš?

          (Adam molči.)

EVA: Sem si mislila.

ADAM (istočasno, govori čez njo): Nima veze.

          (Bereta naprej.)

          (Mine tisoč let.)

EVA: Kaj pa v tvoji knjigi piše?

ADAM: Ne berem je.

          (Tišina.)

ADAM: V tvoji?

EVA: Nisem … nisem še prišla prav daleč …

ADAM: Sem si mislil.

          (Bereta naprej.)

          (Mine tisoč let.)

EVA: Adam, kaj veš?

ADAM: Ne nori.

          (Bereta naprej.)

          (Mine tisoč let.)

          (Eva pogleda navzgor in na drevesu zagleda senzualno rdeče jabolko, ki se je pojavilo na veji.)

EVA: Kaj pa to …?

          (Adam molči. Eva vstane.)

EVA: A bi …?

          (Eva se stegne.)

          (Adam zavzdihne.)

 

KONEC